“I Bi Svetlina!”
Svetlosnata kultura vo arhitekturata e povrzana so na~inot na koj{to go do`ivuvame odreden prostor, objekt, enterier, dizajn, so ona {to e vidlivo, a go nosi nevidlivoto vo sebe. Prisustvoto i obratno ostustvoto na svetlina razvivaat estetska ~uvstvitelnost kaj ~ovekot. Toa ni pomaga da go percepirame fizi~koto prisustvo, odredena sostojba i promena na svetot okolu nas. Arhitekturata i svetlinata dolgovekovno se povrzani (verojatno od koga postoi arhitekturata), zaradi su{tinskoto preklopuvawe me|u niv. Arhitekturata pretstavuva isto onolku prazen prostor kolku{to e masa, yidovi, pregradi (Lao Ce), a svetlinata mu dava duh na prethodnovo za da mo`e da postoi. Najpoznatite arhitektonski dela imaat najvpe~atliva igra na svetlina i se ~ini deka ne voveduvaat vo posebna du{evna sostojba. Svetlinata e kategorija koja{to e direktno povrzana so toa kako lu|eto ja do`ivuvaat arhitekturata.
Svetlinata mo`e da go transformira prostorniot kontekst, da sozdade misterija ili senzacija, da sozdade vidlivost, udobnost, da mu dade odredena uloga na prostorot (Panteon, Rim i kapelata Notre Dame du Haut, Ronchamp od Le Corbusier, slika 1). “Svetlo-svesnite” arhitekti vo svoite objekti posvetuvaat vnimanie na svetlinata svesno ili nesvesno, ja koristat kako princip vo proektiraweto, ja izdignuvat od nivoto na elektromagnetna radijacija na nivo na ubavina. Vo digitalnoto op{testvo sekoja slika pretstavuva svetlina, samite gradovi kako dodatok na svoite urbani, socijalni, arhitektonski i kulturni vrednosti go imaat i svojot svetlosen identitet.
Slika 1
Razvitokot na svetlosnoto op{testvo e pove}e od aktuelno, mnogubrojni arhitekti, dizajneri, institucii posvetuvaat golemi sredstva za novi istra`uvawa na poleto na svetlinata: samodovolnost vo arhitekturata, recikliraweto svetlina i svetilki. Vo prodol`enie na tekstov izbrani se nekolu imiwa koi{to se zna~ajni za kulturata na svetlina vo svetski ramki i pretstavuvaat primer za razvitok, reformirawe i zadr`uvawe na svetlosnite identiteti.
Arhitektot.
Vesa Honkonen e umetnik, dizajner na svetlo i arhitekt od Helsinki, Finska koj{to ja koristi svetlinata kako osnoven princip vo proektiraweto na objektite. Pretstavuva eden od najkreativnite i najinovativni dizajneri vo svetot, rabotej}i od dizajn na svetilki do urbanisti~ki proekti. Toj sozdava svetlosna poezija na gradot, gi oblagodaruva i re-brendira mestata koi{to se napu{teni, osvetluva enterieri, op{tetstveni objekti. Samiot veli deka za da mo`e da rakovodi so arhitekturata prethodno go istra`uval prostorot pome|u. Najprvin, ja prou~uval naukata, praznotijata i temninata za da mo`e da gi koristi liniite, zvucite i svetlinata.
Slika 2
Objektot Meander (slika 2) koj Vesa go raboti zaedno so Stiven Hol, celosno e sozdaden od svetlosna studija na prirodnata svetlina vo okolinata. Kako kameleon ovoj objekt vo tekot na denot akumulira svetlina za vo ve~ernite ~asovi da sveti kako skulptura od mraz. Vo 2008g. go sozdava konceptot za Kiasma stol~e ( slika 3) ~ija{to konstrukcija ja pretstavuva zemjata, a samata povr{ina e duhot, svetlinata na dizajnot. So svetlo pastelna zelena boja ova stol~e dozvoluva svetlinata da pomine niz nego i da ostava vpe~atok kako da e zamrznato vo prostorot. Proektot za plo{tadot Heinola vo Finska ( slika 4 ) e celosen proekt za pretvorawe na edno anonimno mesto vo gradot, vo centar za socijalizacija na lu|eto. Svetlosnite izvori koi li~at na lambi za ~itawe samite stanuvaat jadro na slu~uvawa. Voop{to, arhitekturata na Honkonen e arhitektura koja{to e celovita i se do`ivuva so site setila.
Slika 3
Slika 4
Dizajn.
Koga se raboti za dizajn na svetlina mora da se spomene italijanskata firma Catellani and Smith osnovana vo 1998g. Tie zapo~nuvaat so LED tehnikata, osnosno tehnika koja{to koristi svetlosna dioda. Katelani, LED izvorite na svetlina gi interpretira kako esencijalen medium za umetni~ko izrazuvawe, ovaa firma ima patentirano bezbrojni koncepti i mo`nosti. Eco-logic light ( slika 5) e nivnata posledna kolekcija koja{to deluva magi~no i sjajno. Se narekuva ekolo{ko zaradi energetska za{teda od 4/5, ima do`ivotna garancija i gi eliminira tro{ocite za odr`uvawe. Eco-logic light sozdava posebna atmosfera na osvetluvawe, relaksira~ka svetlina, ja namaluva tenzijata na jako-osvetlen prostor i pretstavuva posebno do`ivuvawe. Samiot Enco Catellani veli deka petiot izvor na svetlina sozdaden od ~ovekot e LED tehnikata, koja doa|a po ve{ta~koto, fluorescentnoto, halogenskoto i osvetluvaweto od reflektorite ( slika 6).
Slika 5
Slika 6
Svetlosna institucija.
Luci ( Light Urban Community International ) pretstavuva organizacija koja se gri`i za razvitokot na urbani strategii vo odnos na poimot svetlina. Preku svetlosnata kultura tie gi obedinuvaat razvienite gradovi: rabotat na razvitokot na svetlosniot identitet na gradot, osvetluvawe na ne-centralni delovi, sozdavawe vrski pome|u razli~ni prostori i urban svetlosen identitet. Luci e institucija ~ija osnovna incijativa e sekoj grad da go koristi osvetluvaweto kako alatka za samodovolen urban razvitok. Sekoja godina vo Dekemvri vo Lion, Francija ( slika 7) ova organizacija pravi ogromen svetlosen festival na dizajn, performansi i instalacii vo gradot. Koga se zboruva za svetlosnata idnina na eden grad, mora da se razmisluva za ova organizacija, zaradi toa {to ~lenstvoto vo nea gi pravi site istra`uvawa povrzani so svetlinata bliski za edno op{testvo i pomaga za negoviot razvitok i svetlosno sozrevawe.
Slika 7
Svetlinata pretstavuva op{irna tema vo arhitekturata, mo`ebi i nosi pove}e pra{awa, otkolku odgovori za arhitekturata i dizajnot, vo osnos na toa kako taa da stane integralen del od na{eto proektirawe i urbanisti~ko planirawe. Svetlinata e pove}e od aktuelna tema, taa mo`e da se iskoristi za pravewe na samodovolen plan na gradot, za{teta na energija, duri i da go transformira kulturniot identitet na gradot, osvetluvaweto e alatka za samodovolen urban razvitok. Svetlinata e predizvik za edno op{testvo kako na{eto, iako Institucijata Luci e otvorena za gradovi bez razlika na nivoto na nivnata razvienost. Mora da zapomneme, deka ona {to e vrednost na gradot i edno op{testvo e ona vidlivoto-nevidlivoto, deka idninata e tuka i idninata e sjajna!
Aleksandra [ekutkovska
( tekstot e objaven vo PORTA 3 br.126 petok 12.03.2010 godina 2010 )
